Vse skupaj se je začelo v Piranu v eni izmed knjigarn na Tartinijevem trgu, kjer je potekalo srečanje Unescovih šol. Bila je gneča v kateri se je znašla tudi neka starka, ki je zaradi utrujenosti prosila za stol, ki pa ga ni bilo. Življenjska situacija v kateri smo se verjetno znašli kdaj tudi sami je bila povod za idejo o izvirnem projektu, ki so ga začeli učenci OŠ Maksa Pleteršnika Pišece imenovanega Moder stol – nekdo misli nate. Gre za zbiranje starih stolov, ki jih pobarvajo modro nato pa poslikajo z rumeno barvo.

Modra barva predstavlja nebo in hrepenenje po nečem visokem, rumena simbolizira sonce, ki posije tudi po najhujših ujmah, različnost poslikav opozarja, da smo ljudje drugačni a nas kljub temu druži neko skupno bistvo – sočutje so sočloveka, med tem ko starost stola prikliče preteklost vseh tistih, ki so nekoč živeli, upali, sanjali, …

Moči so združili učenci 2. in 7. razredov in dokazali, kako medgeneracijsko sodelovanje poveča likovno in komunikacijsko pestrost. V delavnicah smo se najprej pogovarjali o solidarnosti, o človekovih pravicah, o življenju, o kulturni raznolikosti… Učenci so na list papirja zapisali različne misli in nato izbrali nekaj najbolj zanimivih. Oblikovali smo manjše skupine po dva in tri učence. Na podstrešju so poiskali stare stole, jih pobarvali in okrasili z rumeno barvo. Odločili so se, da jih tokrat postavimo v našo naravoslovno učilnico.

Eva OSOJNIK