Kdor vesele pesmi poje,
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh
v eni roki nosim sonce
v drugi roki zlati smeh.

Kako je, ko se zlijeta preteklost in sedanjost, pomešata  prvinskost in modernizacija, smo na hudomušen način videli v gledališko glasbeni predstavi učencev podružnične šole Sele – Vrhe  (16.3.), ki  ima tudi sporočilno vrednost. Pouči nas, da se lahko vedno kaj novega naučimo drug od drugega, se s tem bogatimo, rastemo in premagujemo predsodke. (S. Matves)

Hvala vsem obiskovalcem za vaše pohvalne in vzpodbudne besede.

Kolektiv podružnice Sele – Vrhe