Planetu Zemlja prijazna šola

Planetu Zemlja prijazna šola 2021

Na Prvi osnovni šoli smo sodelovali v natečaju Planetu Zemlja prijazna šola, ki ga razpisuje Društvo Planet Zemlja, na šoli pa koordinira Ksenija Uršej. Naša šola je v letošnjem šolskem letu že tretjič pridobila naziv Planetu zemlja prijazna šola. Skupno je v letošnjem natečaju sodelovalo 5 razredov v štirih projektih. V natečaj je bilo vključenih 85 učencev, 6 mentorjev ter umetnica in pisateljica Suzana Seitl.

Mentorica NUŠA PRUŠ je z učenci izvedla projekt Jezik živali

V letošnjem šolskem letu sem se odločila, da bom z učenci 1.b razreda v oddelku podaljšanega bivanja sodelovala pri projektu Planetu Zemlja prijazna šola – Jezik živali.

Želela sem, da bi učenci na čim bolj avtentičen, pristen način spoznali žival, jo opazovali, zanjo skrbeli in uvideli, da so tudi živali živa bitja do katerih se moramo vesti odgovorno in čuteče. Glavni namen pa je bil, da bi otroci preko pozitivnih izkušenj razvijali ljubeč odnos do živali in ostalih živih bitij.

Sprva smo se dobro poučili o domovanju paličnjakov, s čim se hranijo, kakšne so njihove značilnosti, kako so zgrajeni, katere vrste paličnjakov obstajajo, kako z njimi rokovati …

Nato smo v razred medse sprejeli dva paličnjaka. Veselje otrok je bilo nepopisno. Učenci so se preko konkretne, pozitivne izkušnje naučili odgovornega vedenja do živali. Prinašali in menjevali so hrano zanju, z njima skrbno ravnali in razvijali občudovanja vreden odnos.

Zaradi želje po seznanitvi še z drugimi živalmi, smo ob petkih obiskovali biološko učilnico naše šole in opazovali ter spoznavali še druge živalske vrste (činčile, želve, kačo, polže in ribe). Naša tedenska srečanja z živalicami so doprinesla do bogatega, izkustvenega učenja o naravoslovju, ki ga otroci zlepa ne bodo pozabili.

Cilji, ki sem si jih zastavila pred začetkom projekta, so bili v celoti doseženi. Paličnjaka bosta ostala z nami tudi po končanem projektu, saj sta postala sestavni del naše razredne skupnosti. Učenci nanju gledajo z občudovanjem in globokim spoštovanjem, ki bi ga do živih bitij morali imeti vsi.

Mentorica HEDVIKA VRANJEK je z učenci izvedla projekt Zgodba o zeliščih

Z učenci 3.b smo v šolskem letu 2020/2021 v okviru projekta Planetu Zemlja prijazna šola proučevali  zdravilna zelišča. Spoznali smo:  ameriški slamnik, bezeg, drobnjak, lovor, marjetico, meliso, meto, netresk, origano, regrat, rožmarin, sivko, timijan in vrtni ognjič.

Zelišča smo nabirali, jih prepoznavali, jih natančno opazovali, okušali in ugotavljali razlike med njimi. Učenci so znanje o zeliščih iskali pri svojih starših, starih starših, na spletu in v šolski knjižnici. Tudi s pomočjo različnih dokumentarnih oddaj smo izvedeli več o zeliščih.

Vesela sem, da so učenci pridobili nova znanja o tej temi. Spoznali smo tudi nekatere postopke, ki so potrebni, da lahko posamezno zelišče uporabimo. Seznanili smo se z nabiranjem, sušenjem, shranjevanjem zelišč in o njihovi uporabi. Naučili smo se tudi, da posamezna  zdravilna zelišča na ljudi različno učinkujejo.

Učence sem želela navdušiti za delo z zelišči in jim približati naravna zdravila. Prav tako sem želela ozavestiti hvaležnost za dar narave in zavedanje, da za vsako bolezen »rožca rase«. Predvsem pa sem želela učencem polepšati čas, ki so ga  preživeli  v oddelku podaljšanega bivanja.

Z učenci smo zdravilna zelišča nabirali, nekatera tudi sami posadili, jih zalivali in zanje skrbeli. O zdravilnih zeliščih so učenci izdelali miselne vzorce.  Vsak učenec je svoje znanje in  miselni vzorec predstavil sošolcem. Zelišča smo prepoznavali z vonjem in s tipanjem. Miselne vzorce o zdravilnih zeliščih  smo zbrali v albumu.

Mentor BRANKO MERKAČ je z učenci izvedel projekt Od zrna do kruha

Projekt smo izvajali učenci 7. razredov, pri izbirnem predmetu sodobna priprava hrane.

CILJI projekta:

– izvedeti kaj je žito, od kod izvira;

– prepoznati naša najpomembnejša žita;

– seznaniti se z načinom gojenja pšenice nekoč in danes;

– spoznati zgradbo pšenice, njene lastnosti;

– opisati pot od njive do uporabnika;

– seznaniti se z uporabnostjo in vlogo pšenice;

– uporabljati recepture za izdelovanje prehranskih izdelkov.

Kmečko življenje je bilo nekoč tesno povezano z žitnimi polji. Do kruha so ljudje od nekdaj imeli spoštljiv odnos na vsej njegovi poti, od zrna do hlebca na mizi. Moko za kruh in pecivo pridobivamo iz zrn, ki so primerna za peko. Z učenci smo izbrali BIO moko, recepte babic, dedkov, staršev ter spekli bio žemlje.

Sestavine za Bio žemlje:

• 600 g BIO moke
• 1 dcl mlačnega mleka + malo mlačne vode
• 1 jedilna žlice olja
• 1/2 kocke svežega kvasa
• 2 čajni žlički soli
• 2 čajni žlički sladkorja

POSTOPEK: Moko presejemo v posodo, naredimo jamo in v jamo nalijemo kvasec. V skodelico nalijemo mleko nadrobimo kvas, dodamo sladkor in počakamo 5 minut, da se naredi kvasec. Nato ob strani dodamo sol, olje. Testo dobro vmesimo in ga pokritega pustimo v posodi, da vzhaja dobre pol ure. Testo nato na pomokani površini narahlo vmesimo in oblikujemo 8 hlebčkov za 8 žemljic. Hlebčke razporedimo na pekaču obloženem s papirjem za peko in jih pustimo cca 15 minut, da vzhajajo. Po koncu vzhajanja vzdolž vsakega hlebčka z ročajem kuhalnice naredimo črto. Kuhalnico potisnemo do konca dol. Žemlje pečemo v že ogreti pečici na 200 stopinj kakšnih 20 minut oz. odvisno od pečice. Za hrustljavo skorjico že v času ogrevanja pečice, na dno pečice položimo posodo z vodo. Zadnjih 5 minut peke, žemlje na hitro premažemo z oljem. V primeru, da boste žemlje posipali s semeni, žemlje pred peko premažite z razžvrkljanim jajcem ali mlekom.

Mentorica EVA OSOJNIK je z učenci izvedla projekt Eko beri

V oddelku podaljšanega bivanje smo z učenci 3.b razreda v naravoslovni učilnici pod drevesom prebrali zgodbo Greta in velikani. Pogovorili smo se o vsebini in o tem, kakšen je pomen gozda in na kakšen način gozd uničujemo. Učenci so zelo pozorno in z navdušenjem poslušali prebrano knjigo, ob branju zgodbe pa so doživljali kar močne čustvene reakcije. Bili so pretreseni in če bi lahko, bi v tistem trenutku rešili svet. Zato smo se pogovorili tudi o tem, kako bi lahko vsakdo izmed nas prispeval k lepšemu okolju in čistejšemu okolju.

V mesecu juniju smo se odločili izdelati transparente, s katerimi bi učence na šoli ob svetovnem dnevu okolja ozaveščali o pomenu gozda in o varovanju našega planeta. Z učenci smo se dogovorili, da bomo tudi sami prispevali nekaj k okolju in posadili drevo. Pripravili smo okrasni lonec in zemljo ter posadili smreko. Lonec smo postavili pred učilnico in seveda vsak dan skrbno opazovali.Z učenci smo napisali pismo svetu, v katerem smo ljudi nagovorili k varovanju okolja. Pismo smo ob svetovnem dnevu okolja pripeli tudi na spletno stran naše šole.

Mentorici MOJCA RUTER in KSENIJA URŠEJ sta z učenci izvedli projekt Eko beri

Z učenci 3. b razreda smo se odločili, da bomo v projektu EKO BERI učno snov o LOČEVANJU ODPADKOV koristno povezali s smiselnim ločevanjem odpadkov v našem okolju, recikliranjem stekla, kartona in druge odpadne embalaže ter tako spoznali ponovno uporabo in jo sami preizkusili. Projekt smo poimenovali SKRBIM ZA OKOLJE.

Ob svetovnem dnevu Zemlje nam je knjižničarka Mojca Ruter prebrala zgodbo, ki jo je napisala Helena Koncut Kraljič: Ples v zabojniku. Po prebrani zgodbi smo se pogovarjali o našem odnosu do okolja in ločevanju odpadkov ter o pomembnosti ločevanja odpadkov. Narisali in napisali smo, kako bi mi skrbeli za čisto okolje. Ob miselnih vzorcih za ločeno zbiranje odpadne embalaže smo se seznanili s kriteriji odlaganja embalaže v naši občini in si ogledali ekološki otok v bližini šole ter zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, ki so jih naredili učenci 4.a razreda.

V mesecu maju smo izvedli tehniški dan. V šolo smo prinesli različno odpadno embalažo: plastika, stekleni kozarci, kovinski predmeti, papir, revije, karton in blago. Zbrano odpadno embalažo smo najprej sortirali v zabojnike, ki so jih naredili učenci 4.a razreda. Po končanem sortiranju pa smo jih odnesli na ekološki otok v bližini šole.

Po malici nas je obiskala krajevna umetnica in pisateljica ga. Suzana Seitl, ki  se je z nami najprej pogovarjala o vrednotah. Najprej smo po skupinah naredili miselne vzorce in ugotovili, da si vsi želimo dobrih medsebojnih odnosov. Potem nam je ga. Suzana Seitl prebrala svojo zgodbo z naslovom Srečna hiška. Po prebrani zgodbi smo napisali v kateri hiški bi radi živeli in zakaj. Ko smo napisali svoje ideje, smo jih predstavili drug drugemu in pisateljici, ki nam je predstavila postopek izdelave vaze iz odpadne steklenice. Nazadnje nam je predstavila izdelavo lončka za pisala iz večjih tulcev. Hiške v katerih bi radi živeli smo narisali na recikliran lonček za pisala. Z učenci smo se ob koncu tehniškega dneva dogovorili, da bomo v šoli zbirali oblačila, ki nam niso več prav in bi jih radi podarili. Na tak način smo sodelovali v dobrodelni akciji, ki jo organizira Zadruga Dobrote.

Planetu Zemlja prijazna šola 2020

Skupno so v projektih natečaja sodelovali trije razredi. V njem je sodelovalo 65 učencev in 4 mentorice: Nuša Pruš, Sanja Dolinšek, Marjeta Lavrinšek in Ksenija Uršej.

V letošnjem šolskem letu se je učiteljica Nuša Pruš odločila, da bo z učenci 2.a razreda v oddelku podaljšanega bivanja sodelovala pri projektu Planetu Zemlji prijazna šola – Eko beri. Na podlagi prebrane knjige Franček sadi drevo so učenci vse leto vzgajali različne vrste lončnic. Z njimi so ozelenili del učilnice in ga poimenovali Rožni kotiček. S skrbnim delom, dobro voljo in močno motivacijo so vzgojili kar 76 krepkih, zdravih rastlin. Učenci so spoznali, da lahko z gojenjem zelenih rastlin sami povzročijo spremembo. S svojim delom so učilnico polepšali, posledično pa v njej izboljšali tudi kakovost zraka (ekološko ozaveščanje). Razvijali so empatijo in boljše medsebojne odnose, saj se čut za rastline prenaša tudi na druga živa bitja. Otroci so ob delu nevede usvajali cilje iz učnega načrta za spoznavanje okolja in na konkretnem primeru spoznavali, kaj vse potrebujejo rastline za svojo rast.

Projekt FOOD REVOLUTION je potekal pod mentorstvom učiteljice Marjete Lavrinšek. Izvajala ga je z učenci drugih razredov – delno pri uri angleščine in delno v oddelku podaljšanega bivanja.

Pri angleščini so učenci spoznali svetovno znanega kuharja Jamie-ja Oliverja, ki prihaja iz Anglije. Predvsem so se dotaknili njegovih prizadevanj v projektu Food revolution, in sicer:

• Učence v šolah seznaniti o pomenu zdrave prehrane.
• Obroki naj bodo hranljivi, sestavljeni iz vseh potrebnih sestavin za rast in razvoj.
• Zavržena hrana (Food Waste).
• Naš planet – prideluje se vedno manj raznolika hrana.
• Naučiti ljudi kako kuhati zdravo.
• Nakupovanje živil: lokalno pridelano, ekološko pridelano.

Učenci so si ogledali nekaj njegovih knjig. Med njimi je bila tudi prav posebna knjiga, ki jim jo je posodila naša knjižničarka Mojca Ruter. Posvetilo v knjigi je bilo namenjeno njej z avtogramom samega Jamie-ja Oliverja iz obiska v Angliji.

Učenci so komaj čakali, da preizkusijo enega izmed njegovih receptov za zdrav zajtrk (ovsena kaša s cimetom in bananami), ki ga lahko najdete na spletni strani Jamie Oliver – Jamie’s Food Revolution Recipes (https://www.jamieoliver.com/recipes/category/occasion/jamies-food-revolution-recipes/).

V podaljšanem bivanju so učenci strnili vtise v zapisih in risbah, ki so del nastale knjige o našem projektu.

Mentorici Sanja Dolinšek in Ksenija Uršej sta se z učenci 3. a razreda odločili, da bodo sodelovali v projektu EKO BERI. Učno snov o LOČEVANJU ODPADKOV so koristno povezali s smiselnim ločevanjem odpadkov v našem okolju, recikliranjem tekstila in druge odpadne embalaže ter tako spoznali ponovno uporabo in jo sami preizkusili.

Načrtovane dejavnosti znotraj projekta EKO BERI, ki so ga poimenovali SKRBIM ZA OKOLJE:

• branje zgodbe Ples v zabojniku (Helena Koncut Kraljič),
• tehniški dan (ogled ekološkega otoka, izdelava MINI ekološkega otoka v razredu),
• zbiranje starih oblačil,
• izdelovanje blazinic za sproščanje,
• zbiranje in sortiranje odpadne embalaže,
• didaktična igra za utrjevanje tehnike branja,
• praznovanje svetovnega dneva Zemlje.

Pri pouku slovenščine so učenci prebrali zgodbo, ki jo je napisala Helena Koncut Kraljič: Ples v zabojniku. Učenci so si ogledali ekološki otok v bližini šole in na tehničnem dnevu naredili zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirali so različno odpadno embalažo in jo razvrščali v zabojnike. V razredu je tako nastal mini ekološki otok. Še uporabna oblačila so si učenci podarili. Oblačila, ki so bila strgana pa so uporabili in sešili blazinice za sproščanje. Posebej so zbirali zamaške in iz njih naredili didaktično igro za utrjevanje tehnike branja male tiskane abecede. V učilnici na daljavo (Cisco Webex) so medpredmetno obeležili svetovni dan Zemlje ter tako koristno nadgradili usvojeno znanje.

Koordinatorica:

Ksenija Uršej