NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA V 6. IN V 9. RAZREDU
Temeljni cilj nacionalnega preverjanja znanja, kakor je zapisano v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-D, Uradni list, št. 53/2005) je dodatna informacija o znanju učencev. Ta informacija je namenjena učencem in njihovim staršem, učiteljem, šolam in sistemu na nacionalni ravni.
Učenci skozi nacionalno preverjanje znanja pridobijo dodatno informacijo o svojem doseženem znanju v nekem obdobju oziroma ob koncu osnovne šole. Tisto, kar so dosegli pod enakimi pogoji kakor njihovi vrstniki, jim omogoča kritično ovrednotenje lastnega dela.
Z NPZ pridobimo tudi učitelji, in sicer dodatne informacije o znanju svojih učencev in o njihovem doseganju standardov iz učnih načrtov. Ob strokovni analizi nalog in dosežkov svojih učencev lahko učitelji kritično ovrednotijo svoje poučevanje in usklajujejo svoje kriterije vrednotenja znanja s kriteriji drugih učiteljev. Seznanjanje z nalogami na nacionalnem preverjanju znanja in z njihovim umeščanjem v učne načrte jim pomaga pri uporabi učnih načrtov in pri preverjanju doseganja standardov pri njihovem delu v razredu.
S strokovno analizo dosežkov učencev in s primerjavo s povprečnimi dosežki okolja pridobi šola informacijo, ki pomaga ovrednotiti kakovost njihovega dela. Na podlagi ugotavljamo razloge za odstopanja od zastavljenih ciljev in poiščemo morebitne možnosti za izboljšanja. Dosežki na nacionalnem preverjanju znanja so pomemben element pri načrtovanju razvoja šole, pri oblikovanju načrta izobraževanja učiteljev in dela v strokovnih aktivih.
Preverjanje znanja z NPZ mora biti vselej v korist učencev.
Pomembno pri preverjanju znanja je tudi primerjanje dejanskih dosežkov učencev s standardi znanja, ki so zapisani v učnih načrtih. To omogoča vpogled v kakovost in učinkovitost izobraževalnega procesa. Posebno pomenljivi so rezultati sistematičnega spremljanja nihanj znanja skozi daljša časovna obdobja (spremljava trendov).
Preverjanje znanja z NPZ mora biti veljavno, zanesljivo, objektivno in občutljivo.
Preverjanje temelji na načelih in dognanjih stroke. Le tako je mogoče zagotoviti izpolnjevanje zastavljenih ciljev in upravičiti pričakovanja tistih, ki so jim dosežki preverjanja namenjeni. Preverjanje znanja mora biti torej takšno, da strokovno, verodostojno in objektivno izrazi izide izobraževalnega procesa oziroma dejansko stanje in dogajanje v njem.
Preverjanje znanja z NPZ mora biti nepristransko do vseh učencev.
Vsebine preizkusov znanja morajo biti takšne, da ne dajejo prednosti nekaterim skupinam učencev oziroma drugih ne zapostavljajo. Vsi učenci morajo imeti enake možnosti pri reševanju nalog oziroma iskanje pravilne rešitve mora biti odvisno le od za vse enako dostopnega znanja. Uporaba razlag in primerov v nalogah, ki postavljajo posamične skupine (npr. dečke, učence iz mesta …) v slabši ali pa boljši položaj, je tako na primer kršitev zapisanega načela.
Uveljavljanje nepristranskosti pomeni spoštovanje osebnostne integritete učencev in razlik med njimi. Nepristranskost zahteva tudi prilagojene okoliščine izvajanja NPZ za otroke s posebnimi potrebami. Prilagoditev okoliščin jim bo zagotovila enake možnosti.
NPZ mora biti sestavljeno tako, da učencem omogoča, da pokažejo različne vrste in ravni znanja.
Preverjanje znanja upošteva različne načine preverjanja glede na učne cilje oziroma standarde znanja in stopnjo izobraževanja. To pomeni uporabo različnih nalog, s katerimi se preverjajo različne vrste in ravni znanja oziroma spretnosti. Pri tem je pomembno razmerje med različnimi vidiki uporabe tega načela. Naloge odprtega tipa (ali esejske naloge, ki v odgovor vključujejo prosti zapis) tako morda niso vedno najbolj objektivne naloge z vidika vrednotenja, vendar dajejo neprecenljiv podatek o točno določenih sposobnostih učenca, ki jih ni mogoče preverjati drugače.
Preverjanje ne sme biti preveč drugačno od učiteljevega preverjanja znanja, tako po obsegu in času kakor po drugih značilnostih obravnavanih vsebin.
Preverjanje znanja z NPZ daje uporabne informacije.
Preverjanje samo po sebi ne prinese boljšega znanja učencev, zelo pomembna pa je vključitev informacije o dosežkih učencev v proces izboljšanja sistema. Zato mora biti vse načrtovano tako, da bodo izpeljane informacije jasne in sporočene v obliki, uporabni za tiste, ki so jim namenjene (učenci in njihovi starši, učitelji, šole in upravljalci sistema).
Učiteljem je treba na različne načine omogočiti interpretacijo dosežkov, ki bo v pomoč pri izboljšanju poučevanja in učenja. Ob interpretaciji je treba zagotoviti tudi izobraževanje, ki bo pomagalo pri spreminjanju poučevanja.
Več informacij o NPZ najdete s klikom na spletno učilnico za starše pod zavihkom NPZ.
